Do ločitve oz. do razveze zakonske zveze lahko pride na dva načina:
1. sporazumno
2. brez sporazuma
O sporazumni ločitvi govorimo, kadar oba zakonca soglašata z ločitvijo in sta se sama dogovorila o varstvu in vzgoji otrok, njihovem preživljanju in stikih. Sporazumno se dogovorita tudi o delitvi premoženja.
O ločitvi brez sporazuma govorimo, kadar se zakonca ne moreta sporazumeti o razvezi zakonske zveze ali o drugih vprašanjih v zvezi s:
– skupnimi otroki ali
– skupnim premoženjem
Kako:Pri sporazumni ločitvi zakonca na sodišče vložita sporazumni predlog, v katerem ni potrebno navesti razloga za ločitev.Če imata zakonca mladoletne otroke, morata najprej na pristojni CSD (center za socialno delo) na predhodno svetovanje. Zapisnik o svetovanju morata obvezno predložiti predlogu za razvezo.
Trajanje in stroški ločitve: krajše in nižji (sodna taksa, stroški notarja, morebitno zastopanje)
Pristojnost okrožnega sodišča: po kraju zadnjega skupnega stalnega prebivališča zakoncev
Pristojnost držav članic Evropske unije:po kraju otrokovega običajnega prebivališča
Kako:Pri ločitvi brez sporazuma pa eden od zakoncev na sodišče vloži predlog, s katerim zahteva razvezo zakonske zveze.Če imata zakonca mladoletne otroke, morata najprej na pristojni CSD na predhodno svetovanje. Zapisnik o svetovanju mora predlagatelj obvezno predložiti predlogu za razvezo.
Trajanje in stroški ločitve:daljše in višji (sodna taksa, stroški postopka, morebitno zastopanje)
Pristojnost okrožnega sodišča: po kraju zadnjega skupnega stalnega prebivališča zakoncev ali po kraju bivališča toženca
Pristojnost držav članic Evropske unije: po kraju otrokovega običajnega prebivališča
Vir: https://nasodiscu.si/locitev
Zapuščinski postopek prične okrajno sodišče po uradni dolžnosti po prejemu smrtovnice. Smrtovnico sestavi matičar na upravni enoti in jo posreduje sodišču, na območju katerega je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Sodišče razpiše obravnavno in nanjo povabi vse znane dediče.
V primeru, da sodišče po smrti pokojnega ni prejelo smrtovnice, lahko sestavo smrtovnice oz. uvedbo zapuščinskega postopka na sodišču predlagajo tudi zainteresirane osebe.
Zastopanje
Sodišče vam lahko daje le informacije o poteku postopka, ne sme pa vam dajati pravnih nasvetov (npr. kaj naj storite, da boste uspeli s svojo zahtevo). Če sami težko sestavite vlogo oziroma želite pravni nasvet, pomoč ali zastopanje v konkretnem postopku, je dobro, da vam pomaga oseba s pravnim znanjem.
Kdo me lahko zastopa?
Za zastopanje lahko pooblastite odvetnika, v določenih primerih pa tudi drugo osebo. Pooblaščenca lahko poiščete pred začetkom postopka, lahko pa tudi med samim postopkom.
Pooblaščenec je odvetnik ali druga oseba, ki ga je stranka pooblastila za zastopanje v postopku pred sodiščem.
V postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi morate imeti pooblaščenca, ki je odvetnik.
Odvetniku zaupajte vse o svoji zadevi, prav tako ga izprašajte o predvidenem poteku postopka, morebitni sodni praksi ter primerljivih zadevah in predvidenih stroških. Seznam odvetnikov vodi Odvetniška zbornica Slovenije.
Brezplačna pravna pomoč
Če stranki materialni položaj ne omogoča, da bi pokrila sodne stroške ter stroške odvetnika, ji sodišče pomaga urediti brezplačno pravno pomoč.
Mladoletne osebe in posebni primeri
Mladoletne osebe zastopajo v postopkih pred sodiščem zakoniti zastopniki (to so starši mladoletnih oseb ali drugi zakoniti zastopniki). V primeru, da teh ni ali da so tudi sami stranke postopka, zastopa mladoletne osebe skrbnik za posebni primer, ki ga določi pristojni Center za socialno delo.
Skrbnik za posebni primer oziroma stalni skrbnik v postopku zastopa tudi osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost, oziroma osebe, ki zaradi duševne bolezni ali drugih okoliščin niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in dolžnosti ali za svoje zadeve.
Kako poteka
Potek
Smrtovnico sestavi matičar na upravni enoti in jo pošlje pristojnemu sodišču.
Zapuščinski postopek se prične, ko sodišče prejme smrtovnico oziroma izve, da je oseba umrla ali bila razglašena za mrtvo.
Iz podatkov smrtovnice sodišče pridobi podatke o dedičih, morebitnem obstoju oporoke zapustnika ter o (okvirnem) obsegu zapuščine. Upoštevajoč podatke o obsegu zapuščine, ki izhajajo iz smrtovnice, sodišče opravi uradne poizvedbe o premoženju zapustnika.
Ko je posamezna zapuščinska zadeva na vrstnem redu, sodišče razpiše zapuščinsko obravnavo. O dnevu, uri in kraju zapuščinske obravnave sodišče dediče in druge osebe s pravnim interesom obvesti s pisnim vabilom. Podatki o razpisani zapuščinski obravnavi (datum rojstva in smrti, ime in priimek ter naslov zapustnika in opravilna številka zadeve, kraj, datum in ura obravnave) so dostopni tudi na internetni strani pristojnega sodišča.
Sodišče vam pošlje vabilo na prvo obravnavo.
Na zapuščinski obravnavi sodišče ugotavlja sorodstveno razmerje zapustnika z dediči oziroma krog oseb, ki so poklicane k dedovanju, morebiten obstoj oporoke zapustnika in obseg zapuščine, prav tako pa sodišče obravnava zahtevke strank. Če je potrebno, je lahko razpisanih več narokov, o katerih so stranke sproti obveščene s pisnim vabilom.
Ko je zapuščinska obravnava zaključena, sodišče izda sklep o dedovanju in ga strankam pošlje po pošti (priporočeno).
Če se ne strinjajo s sklepom sodišča, lahko v roku 15 dni vložijo pritožbo.
Ko poteče rok za pritožbo (in ta ni bila vložena), sklep postane pravnomočen.
SKLEP POSTANE PRAVNOMOČEN
Pravice iz sklepa o dedovanju lahko uveljavljate po njegovi pravnomočnosti. Sklep o dedovanju postane pravnomočen po izteku pritožbenega roka, ki znaša 15 dni od vročitve strankam postopka, oziroma v primeru, če je bila vložena pritožba, po odločitvi višjega sodišča o pritožbi.
Žig, ki potrjuje pravnomočnost, lahko pridobite v času uradnih ur na vpisniku zapuščinskega oddelka sodišča, ki je izdalo sklep o dedovanju. Sodišče lastninsko pravico dedičev na nepremičninah vpiše v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, prepis ostalega premoženja zapustnika (npr. avtomobil, prenos stanja na računu pri banki) pa stranke urejajo same.
Sodišče vas bo med postopkom sproti seznanjalo s tem, kar sledi. Vsa obvestila, vabila, dopise, zapisnike, sklepe in sodbo boste prejeli v pisni obliki (po pošti priporočeno ali navadno, na svoj naslov za vročanje ali drug naslov, ki ga sporočite sodišču).
Vir: https://nasodiscu.si/dedovanje#udelezenci
Udeleženci
Dediči = krog oseb, za katere zakon določa, da po zapustnikovi smrti lahko pridobijo njegovo premoženje (dedujejo) na podlagi zakona ali oporoke. Dediči, ki podedujejo premoženje, so odgovorni tudi za dolgove zapustnika do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Zakoniti dediči = ko zapustnik ni napravil oporoke, zakon določa, kdo so zakoniti dediči in v kakšnih deležih dedujejo zapustnikovo premoženje. Zakoniti dediči so razvrščeni v tri dedne rede. Če obstajajo dediči v bližjem dednem redu, dediči v bolj oddaljenih dednih redih ne dedujejo.
- V prvem dednem redu so zapustnikovi potomci in zakonec ali moški in ženska, ki je z zapustnikom živel v dalj časa trajajoči življenjski zvezi (če so že pokojni, pa njihovi potomci).
- V drugem dednem redu so zapustnikovi starši in zakonec ali moški in ženska, ki je z zapustnikom živel v dalj časa trajajoči življenjski zvezi. Zakonec oziroma partner je v tem dednem redu le, če ni potomcev (če so že pokojni, pa njihovi potomci).
- V tretjem dednem redu so stari starši zapustnika (če so že pokojni, pa njihovi potomci).
Oporočni dediči = osebe, za katere je zapustnik v oporoki določil, da dedujejo (praviloma gre za drugačno razdelitev premoženja med zakonitimi dediči, kot bi jim pripadla po zakonu, oz. so v oporoki kot dediči določene osebe, ki niso zakoniti dediči).
Nujni dediči = če obstaja oporoka oz. je zapustnik v oporoki določil drugačen način dedovanja kot ga določa zakon, lahko določeni zakoniti dediči zahtevajo nujni delež. Zakon določa, kolikšen nujni delež pripada posameznemu zakonitemu dediču.
- Potomci in zakonec lahko zahtevajo ½ zakonitega dednega deleža.
- Starši lahko zahtevajo 1/3 zakonitega dednega deleža.
- Stari starši ter bratje in sestre (če so starši pokojni) pa lahko zahtevajo 1/3 zakonitega dednega deleža, vendar le, če so nezmožni za delo in nimajo sredstev za preživljanje.
Nujni dediči morajo pravico do nujnega deleža uveljavljati v zapuščinskem postopku.
Volilojemnik = oseba, ki ji je zapustnik v oporoki namenil kakšno stvar ali pravico (dedič dobi vso zapuščino ali en del zapuščine, volilojemnik pa posebej določeno stvar ali pravico). Volilojemnik ne odgovarja za dolgove zapustnika.
Primer
Vid je napravil oporoko, v kateri je svojo hišo namenil otrokom (dediči), ženi pa določil dosmrtno služnost stanovanja v hiši (volilojemnica).
Ločitveni upnik = zapustnikov upnik, ki v roku 3 mesecev po smrti zapustnika prijavi terjatev v zapuščinski postopek in predlaga, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja (ločitev zapuščine). Takšen upnik ima status stranke v postopku in lahko zahteva plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja.
Upnik, ki samo prijavi terjatev, ni stranka postopka in ga sodišče ne vabi na zapuščinsko obravnavo.
Primer
Vid kot edini dedič podeduje stanovanje, vendar je dolžan poravnati tudi zaostale stroške. Upravnik je v roku 3 mesecev prijavil terjatev in zahteval ločitev zapuščine. Upravnik se bo lahko poplačal samo iz premoženja, ki je predmet dedovanja. Če upravnik ne bi predlagal ločitve zapuščine, bi se lahko poplačal tudi iz premoženja dediča.
Republika Slovenija in občina sta udeleženki postopka le v primeru, da je zapustnik prejemal pomoč po predpisih o socialnem varstvu (dedovanje se načeloma omeji v višini vrednosti prejete pomoči) in če vložita zahtevek za omejitev dedovanja. Republika Slovenija je udeleženka postopka tudi v primeru, ko gre za zapuščino brez dedičev in ni sprožen postopek stečaja zapuščine brez dedičev.
Vir:https://nasodiscu.si/dedovanje#kako-se-zacne-postopek
Brezplačna pravna pomoč predstavlja uresničevanje pravice do sodnega varstva, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati.
Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka, oziroma stroškov nudenja pravne pomoči.
Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (Zakon o socialnem varstvu).
Oseba, ki je pod zakonsko določenimi pogoji upravičena do takšne pomoči, jo lahko koristi za celotno ali delno pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.
Vsakdo, ki je lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči in je v spornem razmerju, si mora prizadevati, da se sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu.
Praviloma je potrebno vlogo za brezplačno pravno pomoč vložiti na pristojnem okrožnem sodišču.
Vir: http://www.sodisce.si/sodni_postopki/brezplacna_pravna_pomoc/
Insolventnost pomeni, da oseba vsaj dva meseca zamuja s plačilom obveznosti:
- če je zaposlena: v znesku, ki presega trikratnik njegove plače ali
- če je brezposelna: v znesku, ki presega 1.000 EUR ali
- če je vrednost njenega premoženja manjša od skupnega zneska vseh obveznosti do upnikov.
Prodano bo vse vaše premoženje. To vključuje tudi vaše stanovanje ali hišo, kjer prebivate s svojo družino, vaš osebni avtomobil in vrednejšo opremo (npr. računalnik, TV).
Tudi po koncu postopka, v katerem bo prišlo do odpusta obveznosti, bodo za vas ostale določene neugodne posledice. Marsikateri ponudnik storitev na trgu morda z vami ne bo želel skleniti nove pogodbe zaradi izkušenj iz preteklosti.
Veliko dolžnikov v odprtih postopkih pove, da so na trgu dela težje zaposljivi zaradi neformalne družbene stigme, ki prizadene stečajne dolžnike.
Z začetkom postopka osebnega stečaja se vaša poslovna sposobnost delno omeji. To pomeni, da ne morete več samostojno razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso (npr. ne smete sami prodati ali oddati svojega stanovanja, prenesti poslovnega deleža v d. o. o. na drugo osebo). To premoženje morate po začetku postopka izročiti upravitelju. Ta ga bo med postopkom prodal oziroma unovčil, s prejeto kupnino pa bodo poplačani stroški postopka in upniki.
Z začetkom stečajnega postopka se samostojni podjetniki izbrišejo iz poslovnega registra.
Po začetku postopka osebnega stečaja ne morete sami najeti kredita ali dati poroštva, odpreti novega bančnega računa, se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam. Za vse to potrebujete posebno soglasje sodišča. Seveda pa lahko še naprej samostojno urejate svoje osebne zadeve (npr. poroka, razveza, sklepanje najemnih pogodb za bivanje, nakup hrane, oblačil ipd.).
Ali osebni stečaj pomeni, da mi ni treba plačevati sprotnih življenjskih stroškov?
Ne. Osebni stečaj ne pomeni, da vam ni treba več redno plačevati sprotnih življenjskih stroškov (npr. plačilo telefona, vrtca, elektrike, najemnine, prispevek RTV, obratovalni stroški za najeto stanovanje ipd.).
Tudi morebiten odpust obveznosti bo učinkoval samo za stare obveznosti (tiste, ki so nastale pred začetkom postopka). Novega odpusta obveznosti (za nove obveznosti) pa ne boste mogli predlagati naslednjih 10 let po prejšnjem odpustu.
Vir:https://nasodiscu.si/osebni-stecaj#o-osebnem-stecaju
Dolžnik lahko predlog pošlje po pošti na okrožno sodišče ali ga osebno poda pri sodišču na naroku.
Če želite predlog podati osebno na sodišču, je priporočljivo, da se predhodno naročite (po telefonu ali osebno v času uradnih ur sodišča).
Predlog lahko vložite tudi po pooblaščencu, ki je odvetnik. Tak predlog odvetnik vloži elektronsko. Več o zastopanju.
Vsaka vloga, ki jo oddate na sodišče, mora vsebovati podatke o:
- sodišču, ki obravnava zadevo,
- strankah v postopku in zakonitih zastopnikih (npr. če nastopa mladoletni otrok, še podatke o starših),
- sporni predmet (za kaj gre),
- ostale sestavine, ki jih v posameznem primeru zahteva zakon.
Vlogo morate praviloma lastnoročno podpisati in jo poslati na sodišče ali oddati na vložišču sodišča. Vlogo s prilogami oddate v enem izvodu.
Vlaganje prek elektronske pošte ni mogoče. V določenih postopkih je možno elektronsko vlaganje prek portala eSodstvo (zemljiška knjiga, izvršba, postopki zaradi insolventnosti).
Poleg tega mora predlog za začetek osebnega stečaja vsebovati še:
- podatke o vseh upnikih in dolgovih (in dokaze o dolgovih),
- podatke za ugotavljanje dolžnikove insolventnosti (in dokaze),
- poročilo o premoženjskem položaju dolžnika. Poročilo mora obsegati:
- popis vsega dolžnikovega premoženja,
- podatke o bančnih računih in stanje na računih,
- podatke o skupnem mesečnem znesku plače, pokojnine ali drugih rednih prejemkov in o njihovih izplačevalcih ter
- izjavo, da je v poročilu navedeno vse premoženje, za katero dolžnik ve, in vsi transakcijski (bančni) računi.
Podpis dolžnika na poročilu mora biti overjen (pri notarju ali upravni enoti).
Za vodenje postopka je treba izkazati tudi pravni interes, to je poplačilo upnikov in/ali odpust obveznosti. Če dolžnik, ki je brez premoženja, ne predlaga odpusta obveznosti ali pa do njega ne more priti (če obstajajo zakonske ovire), sodišče predlog zavrže.
Primer
Vid bi rad dosegel odpust obveznosti, vendar so njegove obveznosti le globe za prekrške. Ker za tak dolg odpust ni možen, premoženja za vsaj delno plačilo pa nima, sodišče osebnega stečaja ne bo začelo.
Vir:https://nasodiscu.si/osebni-stecaj#o-osebnem-stecaju
Trajanje
Postopek do izdaje sklepa o začetku osebnega stečaja je v letu 2018 trajal povprečno manj kot 1 mesec.
Stečajni postopek je v preteklih letih povprečno trajal 3 leta.
Povprečna preizkusna doba za odpust obveznosti je bila v preteklosti 2 leti in 6 mesecev.
Trajanje je odvisno predvsem od vrste in zapletenosti zadeve ter ravnanja strank v postopku.
Stroški
Dolžnik je oproščen založitve predujma za stroške postopka in plačila sodne takse.
Če postopek predlaga upnik:
Ob vložitvi predloga mora upnik založiti predujem za stroške postopka in plačati sodno takso, ki je določena v Zakonu o sodnih taksah.
Za ostala procesna dejanja med postopkom (npr. ugovor, pritožba) je treba plačati sodno takso. Sodna taksa za postopek o pritožbi zoper druge odločbe (tar št. 5122) je 20,50 EUR, za ugovor proti odpustu obveznosti pri osebnem stečaju (tar. št. 5201) pa 20 EUR.
Sodno takso lahko plačate:
z gotovino ali s plačilnimi karticami na vložišču oziroma blagajni sodišča,
na transakcijski račun sodišča (npr. na banki, pošti, prek spleta).
Vir: https://nasodiscu.si/osebni-stecaj#trajanje-in-stroski
